Samoprepoved ni namenjena samo ljudem, ki igrajo vsak dan ali so že izgubili vse prihranke. Smiselna je lahko tudi za občasnega igralca, ki nekajkrat na leto izgubi previsok znesek, za človeka, ki po vsakem porazu lovi izgube, ali za igralca, ki vedno najde način, kako obiti lastne omejitve.
Ključno vprašanje zato ni samo, koliko pogosto nekdo igra, ampak predvsem, kaj se med igranjem dogaja z njegovimi odločitvami, denarjem, odnosi in počutjem.
V Sloveniji lahko igralec zahteva samoprepoved za najmanj šest mesecev in največ tri leta. V tem obdobju svoje izjave ne more preklicati, prepoved pa velja na območju Republike Slovenije. Zahtevati jo je mogoče v igralnici, igralnem salonu ali pri prireditelju spletnih iger na srečo.
Kaj je razlika med omejitvijo in samoprepovedjo?
Spletne igralnice pogosto omogočajo različne ukrepe odgovornega igranja:
- omejitev dnevnih ali mesečnih vplačil,
- omejitev izgub,
- omejitev časa igranja,
- časovni odmor,
- začasno zaprtje računa,
- samoprepoved.
Omejitve so primerne predvsem takrat, ko jih igralec spoštuje in jih ne poskuša obiti. Če si nekdo nastavi limit 50 evrov, po doseženem limitu pa odpre račun pri drugi igralnici, omejitev očitno ne dosega več svojega namena.
Samoprepoved je strožji ukrep. Namenjena je igralcem, ki so prepoznali, da jim igranje škoduje in da potrebujejo podporo pri popolnem prenehanju, ne zgolj nekoliko nižjih vložkih.
1. Igralec, ki lovi izgube
Eden najjasnejših opozorilnih znakov je lovljenje izgub.
Igralec izgubi 100 evrov in si reče, da mora nadaljevati, dokler ne pride nazaj na ničlo. Ko izgubi še dodatnih 100 evrov, se mu zdi prenehanje še težje, saj bi moral priznati že 200 evrov izgube.
Takšno igranje običajno spremljajo misli, kot so:
- »Samo en večji dobitek še potrebujem.«
- »Zdaj se mora obrniti.«
- »Ne morem končati ravno po izgubi.«
- »Ko dobim denar nazaj, bom takoj nehal.«
Težava je, da igralec pri igrah na srečo preteklih izgub ne more popraviti z bolj vztrajnim igranjem. Vsaka nova stava predstavlja novo tveganje. Lovljenje izgub zato pogosto vodi v večje vložke, daljše igralne seje in še večjo izgubo.
Tudi zdravstvene smernice lovljenje že izgubljenega denarja obravnavajo kot pomemben znak škodljivega igranja.
Če igralec po izgubi skoraj nikoli ne more mirno odnehati, je lahko samoprepoved primernejša od običajnega limita.
2. Igralec, ki igra z denarjem za življenjske stroške
Igranje postane resen problem, ko se vanj začne prelivati denar, namenjen za:
- najemnino ali stanovanjski kredit,
- elektriko in druge položnice,
- hrano,
- stroške otrok,
- obroke posojil,
- davke ali poslovne obveznosti.
Nekateri igralci tega ne dojemajo kot porabo denarja za položnice. Prepričani so, da si denar samo začasno izposojajo in ga bodo po dobitku vrnili.
Toda v trenutku, ko je za pokritje osnovnih stroškov potreben dobitek, igranje ni več zabava. Postalo je finančna strategija, pri kateri je izid pretežno odvisen od naključja.
Posebej nevarno je, kadar igralec najprej nakaže denar v kazino, nato pa čaka na plačo, da bo lahko poravnal položnice. Smisel samoprepovedi je takšno zaporedje prekiniti, preden se pojavijo zamude, dolgovi in izvršbe.
3. Igralec, ki si denar izposoja
Močan opozorilni znak je tudi izposojanje denarja za igranje ali za pokrivanje posledic igranja.
To lahko vključuje:
- uporabo dovoljenega limita,
- uporabo kreditnih kartic,
- hitre spletne kredite,
- posojila pri prijateljih,
- izposojanje od partnerja,
- prodajo osebnih predmetov,
- uporabo poslovnega denarja.
Igralec pri tem pogosto ne pove pravega razloga za izposojo. Trdi, da denar potrebuje za popravilo avtomobila, nujen račun ali poslovni strošek.
Izposojanje ali prodajanje stvari zaradi igranja je eden od znakov, ki jih zdravstvene smernice uporabljajo pri ocenjevanju škode zaradi iger na srečo.
V takšni situaciji nastavitev nekoliko nižjega limita običajno ni dovolj. Če človek zaradi igranja ustvarja dolg, je smiselna popolna prekinitev igranja in sočasno urejanje financ.
4. Igralec, ki skriva igranje
Skrivanje je pogosto pomembnejši znak kot sama višina izgube.
Igralec lahko:
- briše zgodovino brskalnika,
- skriva bančne izpiske,
- uporablja ločen elektronski naslov,
- izklopi obvestila aplikacije,
- zmanjšuje prikazane zneske izgub,
- partnerju pove samo za dobitke,
- igra ponoči ali na skrivaj v službi.
Pogosto se začne z na videz nedolžnim zamolčanjem. Igralec ne pove za izgubo 50 evrov, ker se želi izogniti prepiru. Sčasoma pa mora prikrivati vedno več transakcij in pojasnjevati, zakaj na računu manjka denar.
Kadar igralec čuti, da mora pred najbližjimi skrivati resničen obseg igranja, je to znak, da je igranje že vplivalo na odnose in zaupanje. Samoprepoved lahko ustavi finančni del težave, vendar je običajno potreben tudi iskren pogovor z osebo, ki ji igralec zaupa.
5. Občasni igralec z zelo velikimi izgubami
Ni res, da ima težavo samo nekdo, ki igra vsak dan.
Nekateri ljudje igrajo samo ob plači, med obiskom kazinoja, na dopustu ali nekajkrat na leto. Toda ob eni priložnosti lahko izgubijo več sto ali več tisoč evrov.
Takšen igralec lahko zatrjuje:
»Saj skoraj nikoli ne igram.«
To je lahko res, vendar pogostost ni edino merilo. Pomembno je tudi:
- koliko denarja izgubi v posamezni seji,
- ali preseže vnaprej določen znesek,
- ali lahko prostovoljno konča,
- kakšne posledice ima izguba za njegov proračun,
- koliko časa po igranju potrebuje, da finančno okreva.
Če ena sama noč ogrozi družinski proračun ali izniči več mesecev varčevanja, gre lahko za škodljivo igranje kljub nizki pogostosti.
6. Igralec, ki potrebuje vedno večje vložke
Nekdo začne z vložki po 20 centov, nato preide na en evro, pet evrov in nazadnje na bistveno višje zneske.
Majhni vložki mu ne prinašajo več enakega vznemirjenja. Za enak občutek potrebuje večje tveganje.
Potreba po igranju z vedno večjimi zneski je eden od znakov, ki lahko kažejo na stopnjevanje težave.
Pri takšnem igralcu omejitev vplačil sicer lahko začasno zmanjša škodo. Toda če limite redno zvišuje, išče igralnice z višjimi omejitvami ali uporablja več računov, je samoprepoved varnejši ukrep.
7. Igralec, ki uporablja več kazinojev
Spletni igralec ima lahko račune pri petih, desetih ali še več ponudnikih.
Ko pri eni igralnici doseže limit, nadaljuje pri drugi. Če mu ena zapre račun, odpre novega drugje. Če ne dobi bonusa, poišče naslednji kazino.
To je pomembna situacija tudi pri presoji učinkovitosti samoprepovedi. Slovenska samoprepoved velja znotraj slovenskega reguliranega sistema, vendar ni nujno, da jo bodo upoštevale tuje offshore igralnice brez slovenske koncesije.
Igralec, ki uporablja več tujih strani, mora zato poleg slovenske samoprepovedi pogosto:
- zahtevati samoprepoved pri vsakem operaterju,
- zahtevati izključitev z vseh povezanih znamk,
- namestiti program za blokiranje igralniških strani,
- pri banki preveriti možnost blokade igralniških plačil,
- odstraniti igralniške aplikacije in promocijska sporočila.
Mednarodne smernice samoprepoved prav tako priporočajo v kombinaciji z blokiranjem spletnih mest, finančnimi omejitvami in strokovno podporo.
8. Igralec, ki vedno znova zapre in odpre račun
Zaprtje računa ni vedno enako samoprepovedi.
Igralec lahko po večji izgubi v jezi kontaktira podporo in zahteva zaprtje računa. Čez nekaj dni si premisli ter prosi za ponovno odprtje.
Če se ta cikel ponavlja, običajno zaprtje ni učinkovito:
- velika izguba,
- obžalovanje,
- zaprtje računa,
- nekaj dni brez igranja,
- ponovna odprtja računa,
- nov polog.
V takšni situaciji mora igralec jasno zahtevati samoprepoved zaradi težav z igranjem, ne le običajnega zaprtja računa.
Formalna samoprepoved je namenjena prav temu, da odločitve ni mogoče preprosto spremeniti ob naslednjem impulzu. V Sloveniji igralec izjave med izbranim obdobjem ne more preklicati.
9. Igralec, ki igra zaradi stresa ali slabega počutja
Nekateri igralci ne igrajo predvsem zaradi denarja, ampak zaradi občutka pobega.
Igranje uporabljajo, ko so:
- pod stresom,
- osamljeni,
- jezni,
- razočarani,
- zdolgočaseni,
- zaskrbljeni,
- v konfliktu s partnerjem,
- pod vplivom alkohola.
Med igranjem se osredotočijo na hitro dogajanje in za nekaj časa pozabijo na težave. Toda ko je igralne seje konec, se prvotnemu stresu pogosto pridružijo še finančna izguba, občutek krivde in slabši spanec.
Če je igranje postalo glavni način uravnavanja razpoloženja, zgolj finančni limit ne rešuje osnovne težave. Samoprepoved lahko odstrani dostop do igre, poleg nje pa je smiselno poiskati drugačen način obvladovanja stresa oziroma strokovno pomoč.
10. Igralec, ki igra pod vplivom alkohola
Človek lahko v treznem stanju igra razmeroma nadzorovano, po alkoholu pa izgubi občutek za zneske in čas.
Takrat:
- zviša vložke,
- prekorači načrtovani proračun,
- sprejema impulzivne odločitve,
- nadaljuje po velikih izgubah,
- se naslednji dan ne spomni vseh transakcij.
Če se večje izgube redno dogajajo v povezavi z alkoholom, igralec ne potrebuje samo pravila, da »ne bo igral, ko pije«. Takšno pravilo je namreč odvisno prav od presoje, ki je pod vplivom alkohola oslabljena.
Samoprepoved je v takšni situaciji učinkovitejša, ker odstrani možnost igranja tudi takrat, ko igralec ne razmišlja trezno.
11. Igralec, ki po velikem dobitku izgubi nadzor
Težave se ne začnejo vedno z izgubo. Začnejo se lahko tudi z velikim dobitkom.
Igralec, ki zadene večji znesek, lahko dobi občutek, da:
- ima poseben sistem,
- je boljši od drugih igralcev,
- razume igralni avtomat,
- je našel pravo strategijo,
- lahko dobitek kadarkoli ponovi.
Namesto da bi denar dvignil, začne igrati z večjimi vložki. Ker igra z »dobljenim denarjem«, tveganja sprva ne občuti enako kot pri lastnih prihrankih.
Ko dobitek izgubi, pa ga začne loviti. Tedaj ne igra več samo s prejšnjim dobitkom, temveč tudi z lastnim denarjem.
Samoprepoved je lahko smiselna tudi po velikem dobitku, še posebej če igralec opaža, da zaradi njega izgublja občutek za realno vrednost denarja.
12. Igralec, ki verjame, da ima zanesljiv sistem
Pri ruleti, igralnih avtomatih, stavah in drugih igrah se lahko razvije prepričanje, da je mogoče prihodnji rezultat zanesljivo napovedati na podlagi preteklih izidov.
Igralec lahko verjame:
- da mora po seriji rdečih pasti črna,
- da bo avtomat po dolgem obdobju brez dobitka kmalu izplačal,
- da bo zviševanje vložka po izgubi zagotovilo povračilo,
- da je zaradi poznavanja športa skoraj nemogoče, da dolgoročno izgublja.
Znanje lahko pri nekaterih vrstah stav vpliva na odločanje, vendar ne odstrani negotovosti. Pri kazinojskih igrah ima ponudnik praviloma matematično prednost, kratkoročni rezultat pa ostaja nepredvidljiv.
Posebej nevaren je sistem, pri katerem mora igralec po vsaki izgubi zvišati vložek. Takšen način igranja lahko dalj časa ustvarja majhne dobitke, ena sama daljša serija izgub pa povzroči zelo veliko škodo.
Če igralec svoj sistem uporablja kot razlog za vedno večje finančno tveganje, je samoprepoved lahko potrebna ne glede na to, kako prepričljivo se mu zdi njegovo računanje.
13. Športni stavničar, ki meni, da ne igra iger na srečo
Nekateri športni stavničarji se ne dojemajo kot igralci. Menijo, da vlagajo na podlagi poznavanja ekip, statistike in poškodb.
Toda tudi pri športnih stavah lahko pride do:
- lovljenja izgub,
- vedno večjih vložkov,
- zadolževanja,
- skrivanja stav,
- impulzivnih stav v živo,
- igranja na tekme, ki jih igralec sicer ne spremlja,
- stav samo zato, da bi bilo spremljanje tekme zanimivejše.
Posebej problematične so stave v živo, saj omogočajo hitro zaporedje odločitev. Po izgubljeni stavi lahko igralec v nekaj sekundah sklene naslednjo, ne da bi imel čas za premislek.
Slovenski zakon med posebne igre na srečo vključuje tudi stave.
Samoprepoved zato ni namenjena samo obiskovalcem kazinojev in igralcem avtomatov. Primerna je tudi za športnega stavničarja, ki izgublja nadzor.
14. Igralec pokra, ki vse izgube pripisuje smoli
Poker se od številnih kazinojskih iger razlikuje, ker na dolgoročne rezultate lahko vplivajo znanje, disciplina in kakovost odločanja.
Toda tudi izkušen igralec lahko razvije škodljiv odnos do igre.
Opozorilni znaki so:
- igranje na previsokih limitih,
- nadaljevanje igre v jezi oziroma »tiltu«,
- igranje z denarjem za življenjske stroške,
- stalno doplačevanje po izgubi,
- nezmožnost zaključiti sejo,
- podcenjevanje celotnih izgub,
- prepričanje, da je vsak slab rezultat samo začasna smola.
Znanje igralca ne zaščiti pred impulzivnostjo, zadolževanjem ali čustvenim igranjem. Če ne more več upoštevati lastnih pravil glede vložkov in proračuna, je lahko samoprepoved smiselna tudi zanj.
15. Igralec, ki sicer finančno zmore izgube
Visoki prihodki ne pomenijo, da igranje ne more biti škodljivo.
Premožnejši igralec morda zaradi izgube 5.000 evrov ne bo zamudil s plačilom položnic. Kljub temu lahko igranje:
- zavzame večino njegovega prostega časa,
- povzroča konflikte v odnosih,
- vpliva na delo,
- povzroča stres in nespečnost,
- zahteva vedno višje vložke,
- zmanjša zanimanje za druge dejavnosti.
Škoda zaradi igranja se ne meri samo po tem, ali človek še lahko plačuje račune. Vključuje lahko tudi odnose, telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja.
16. Igralec, ki se po igranju počuti krivega
Občutek krivde sam po sebi še ne pomeni zasvojenosti. Lahko pa kaže, da igralec redno ravna v nasprotju z lastnimi vrednotami in sklepi.
Pred igranjem si obljubi, da bo porabil največ 20 evrov. Porabi jih 200. Obljubi si, da bo končal ob polnoči. Igra do jutra. Obljubi partnerju, da ne bo več nakazoval denarja. Naslednji dan nakaže znova.
Če se takšno vedenje ponavlja, težava ni več samo v enem slabem večeru. Igralec je izgubil zaupanje v lastne omejitve.
Občutek krivde zaradi načina igranja je prav tako eden od dejavnikov, ki jih zdravstvene smernice vključujejo v preverjanje morebitne škode zaradi iger na srečo.
17. Igralec, ki je že večkrat neuspešno poskusil nehati
Veliko igralcev najprej poskusi prenehati brez formalnih ukrepov.
Izbrišejo aplikacijo, dvignejo preostali denar in se odločijo, da ne bodo več igrali. Nekaj dni ali tednov jim uspe, nato pa se vrnejo.
En spodrsljaj še ne pomeni, da je samoprepoved nujna. Toda če se cikli prenehanja in vračanja ponavljajo, je očitno, da gola odločitev ni dovolj.
Samoprepoved v tem primeru ni priznanje poraza. Je praktičen način, kako igralec svojo odločitev podpre z zunanjo oviro.
18. Partner ali družinski član opazi težavo
Včasih težavo prej opazi partner kot igralec.
Opozorilni znaki so lahko:
- nepojasnjeno pomanjkanje denarja,
- pogosta manjša nakazila,
- skrivnostnost glede telefona,
- razdražljivost po športnih tekmah,
- prošnje za posojilo,
- zamujene položnice,
- nočno igranje,
- zanemarjanje družine.
V Sloveniji formalno samoprepoved praviloma zahteva igralec sam. Družinski član je ne more enostavno urediti namesto polnoletne osebe.
Lahko pa postavi jasne finančne meje, zaščiti skupne račune, ne financira nadaljnjega igranja in igralca spodbuja k samoprepovedi ter iskanju pomoči.
Pomembno je, da svojci ne prevzemajo vedno znova vseh dolgov brez drugih sprememb. Če igralec ve, da bo nekdo po vsaki izgubi pokril manjkajoči denar, se lahko škodljivi vzorec nadaljuje.
Kdaj omejitev pologov še lahko zadostuje?
Omejitev je lahko primerna, če igralec:
- jo nastavi pred začetkom igranja,
- izbere znesek, ki ga lahko brez težav izgubi,
- po doseženem limitu ne išče druge igralnice,
- limita ne poskuša povečati,
- ne igra z denarjem za osnovne stroške,
- zaradi igranja nima konfliktov ali dolgov,
- lahko brez težav več tednov ali mesecev ne igra.
Tudi v tem primeru mora biti igralec iskren do sebe. Limit ni učinkovit, če je postavljen previsoko ali če ga vedno znova spreminja.
Kdaj je samoprepoved primernejša?
Samoprepoved je praviloma smiselnejša, kadar igralec:
- lovi izgube,
- prekoračuje lastne limite,
- uporablja več igralnic za obhod omejitev,
- si izposoja denar,
- skriva igranje,
- igra z denarjem za položnice,
- se po igranju redno počuti krivega,
- zaradi igranja doživlja stres ali konflikte,
- je že večkrat neuspešno poskusil prenehati,
- ne more zaključiti igralne seje,
- igra pod vplivom alkohola,
- je igranje postalo način pobega pred težavami.
Ni treba čakati, da nastanejo veliki dolgovi. Samoprepoved je preventivni ukrep in je lahko najbolj učinkovita prav takrat, ko je škoda še omejena.
Kratek preizkus: ali bi morali razmisliti o samoprepovedi?
Odgovorite si na naslednja vprašanja:
- Ali pogosto porabim več, kot sem nameraval?
- Ali po izgubi nadaljujem, da bi denar dobil nazaj?
- Ali sem zaradi igranja že zamudil s plačilom obveznosti?
- Ali sem si za igranje izposodil denar?
- Ali skrivam resnične izgube?
- Ali sem že poskušal nehati, pa sem se vedno vrnil?
- Ali uporabljam več računov, da obidem limite?
- Ali zaradi igranja slabše spim ali občutim stres?
- Ali so mi bližnji že rekli, da igram preveč?
- Ali bi me nekajmesečna popolna prepoved igranja prestrašila?
Več pritrdilnih odgovorov pomeni, da igranje verjetno ni več povsem pod nadzorom. Tudi en sam pritrdilen odgovor je lahko pomemben, če gre za zadolževanje, denar za osnovne stroške ali resne posledice za družino.
Kako urediti samoprepoved v Sloveniji?
Igralec lahko pri prireditelju poda pisno izjavo, s katero zahteva prepoved udeležbe pri igrah na srečo.
Samoprepoved lahko traja:
- najmanj šest mesecev,
- največ tri leta.
Med njenim trajanjem izjave ni mogoče preklicati. Pooblaščena oseba preveri identiteto igralca, podatek pa se posreduje pristojnemu nadzornemu organu. Samoprepoved velja na območju Republike Slovenije, po zakonu pa se pravila smiselno uporabljajo tudi za spletne igre na srečo.
Pri offshore igralnicah brez slovenske koncesije slovenska samoprepoved praviloma ne učinkuje samodejno. Tam mora igralec zaprtje in samoprepoved pogosto zahtevati neposredno pri posameznem ponudniku.
Samoprepoved naj ne bo edini ukrep
Samoprepoved odstrani dostop do dela igralniške ponudbe, ne odpravi pa nujno dolgov, stresa ali razlogov, zaradi katerih je človek igral.
Zato jo je smiselno dopolniti z naslednjimi ukrepi:
- odstranitev igralniških aplikacij,
- odjava od promocijskih sporočil,
- blokiranje igralniških spletnih strani,
- blokada ali omejitev igralniških plačil,
- začasno omejevanje dostopa do večjih zneskov,
- pogovor z osebo, ki ji igralec zaupa,
- izdelava načrta za odplačilo dolgov,
- strokovna pomoč.
Samoprepoved se tudi v mednarodnih priporočilih ne obravnava kot edina rešitev, temveč kot del širšega sistema podpore in praktičnih ovir za nadaljnje igranje.
Samoprepoved ni kazen
Nekateri igralci samoprepoved odlašajo, ker jo razumejo kot priznanje, da so šibki ali neodgovorni.
Toda njen namen ni kaznovanje.
Podobno kot človek odstrani alkohol iz stanovanja, če želi prenehati piti, lahko igralec odstrani dostop do kazinojev, če želi prenehati igrati. Gre za zavestno odločitev, da v trenutku šibkosti ne bo odvisen samo od lastne volje.
Bolje je urediti samoprepoved nekaj mesecev prezgodaj kot nekaj let prepozno.
Pogosta vprašanja
Ali moram biti zasvojen, da lahko zahtevam samoprepoved?
Ne. Samoprepoved je mogoče uporabiti preventivno. Igralcu ni treba čakati na diagnozo, velike dolgove ali razpad odnosov.
Ali je samoprepoved primerna za občasnega igralca?
Da, če ob posamezni priložnosti izgubi preveč, ne more zaključiti igre ali igranje povzroča škodo.
Ali velja tudi za športne stave?
Da. Stave so po slovenski zakonodaji vrsta posebnih iger na srečo.
Ali lahko samoprepoved kasneje prekličem?
V Sloveniji je med obdobjem, ki ga je igralec izbral, ni mogoče preklicati.
Ali samoprepoved izbriše dolgove?
Ne. Preprečuje nadaljnje sodelovanje pri igrah na srečo, obstoječe dolgove pa je treba urediti ločeno.
Ali velja tudi pri offshore igralnicah?
Ne nujno. Tuji ponudniki brez slovenske koncesije praviloma niso samodejno vključeni v slovenski sistem, zato je treba samoprepoved zahtevati tudi neposredno pri njih.
Zaključek
Čas za samoprepoved ni šele takrat, ko igralec izgubi vse.
Smiselna je že takrat, ko človek opazi, da ne more več zaupati svojim limitom, da lovi izgube, skriva igranje, tvega denar za osnovne stroške ali se po več neuspešnih poskusih vedno znova vrača.
Najpomembnejši znak ni nujno velikost izgube. Pogosto je to izguba nadzora.
Ko igralec ugotovi, da pravila, ki si jih postavi pred igranjem, med igro ne veljajo več, samoprepoved ni pretiran ukrep. Je način, kako svojo trezno odločitev zaščiti pred naslednjim impulzom.
Članek je informativne narave in ne predstavlja pravnega ali zdravstvenega svetovanja. Če igranje povzroča dolgove, težave v odnosih, hudo stisko ali druge resne posledice, je poleg samoprepovedi priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
