Igre na srečo so za mnoge ljudi oblika zabave, sprostitve ali občasnega vznemirjenja. Večina igralcev nikoli ne razvije resnih težav, pri določenem deležu posameznikov pa lahko igranje postopoma preraste v vedenje, ki začne vplivati na finance, odnose, psihično zdravje in vsakdanje življenje.
Zasvojenost z igrami na srečo danes velja za priznano duševno motnjo, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija in sodobna psihiatrija uvrščata med vedenjske oziroma nekemične zasvojenosti.
Težava je pogosto precej bolj prikrita kot pri alkoholu ali drogah. Človek lahko navzven deluje povsem običajno, medtem ko se v ozadju kopičijo dolgovi, laži, občutki krivde in izguba nadzora nad igranjem.
Kaj je zasvojenost z igrami na srečo?
Odvisnost od iger na srečo pomeni, da posameznik izgubi nadzor nad igranjem, čeprav se zaveda negativnih posledic.
Ne gre zgolj za pogosto igranje. Ključna razlika je v tem, da človek nadaljuje z igranjem tudi takrat, ko mu to povzroča:
- finančne težave,
- konflikte v družini,
- težave v službi,
- psihične stiske,
- dolgove,
- izgubo zaupanja bližnjih.
Strokovnjaki poudarjajo, da ne gre za pomanjkanje volje ali značajske šibkosti, temveč za kompleksno vedenjsko motnjo, povezano z delovanjem možganskega sistema nagrajevanja.
Zakaj igre na srečo povzročajo zasvojenost?
Eden glavnih razlogov je način, kako igre vplivajo na možgane.
Pri igranju se sprošča dopamin – nevrotransmiter, povezan z občutki nagrade, pričakovanja in zadovoljstva. Posebej močno delujejo nepredvidljivi dobitki. Možgani se zelo hitro naučijo povezovati igranje z možnostjo nagrade, kar lahko ustvari močan psihološki vzorec ponavljanja vedenja.
Pomembno je razumeti, da zasvojenost pogosto ne temelji le na želji po denarju.
Mnogi odvisniki iščejo:
- pobeg pred stresom,
- občutek vznemirjenja,
- pozabljanje osebnih težav,
- občutek nadzora,
- kratkotrajno izboljšanje razpoloženja.
Sčasoma igranje postane način uravnavanja čustev.
Kako se zasvojenost običajno začne?
Le redki ljudje postanejo odvisni čez noč.
Najpogostejši razvojni vzorec izgleda približno tako:
Faza zabave
Igranje je občasno in nadzorovano. Posameznik ga dojema kot sprostitev ali družabno aktivnost.
Faza večjega zanimanja
Pojavijo se prvi večji dobitki ali močna pozitivna čustva. Igranje postane pogostejše.
Faza izgubljanja nadzora
Igralec začne porabljati več časa in denarja, kot je načrtoval.
Faza lovljenja izgub
Posameznik poskuša izgubljen denar dobiti nazaj z dodatnim igranjem.
Faza resnih posledic
Pojavijo se dolgovi, prikrivanje, laganje, konflikti in psihične težave.
Prav »lovljenje izgub« velja za enega najbolj značilnih znakov razvijajoče se odvisnosti.
Najpogostejši znaki zasvojenosti z igrami na srečo
Odvisnost pogosto dolgo ostane skrita.
Med najpogostejšimi opozorilnimi znaki so:
- nenehno razmišljanje o igrah na srečo,
- povečanje vložkov skozi čas,
- neuspešni poskusi prenehanja igranja,
- laganje o izgubah ali času igranja,
- skrivanje finančnih težav,
- zadolževanje zaradi igranja,
- zanemarjanje družine in obveznosti,
- razdražljivost ob poskusih omejitve igranja,
- igranje kot pobeg pred stresom ali depresijo,
- občutek praznine brez igranja.
Pogosto se pojavijo tudi motnje spanja, anksioznost in depresivna stanja.
Kako zasvojenost vpliva na družino?
Posledice običajno ne prizadenejo samo igralca.
Družinski člani pogosto doživljajo:
- izgubo zaupanja,
- občutek izdaje,
- finančno negotovost,
- stres,
- kronično napetost,
- konflikte,
- občutke nemoči.
Partnerji odvisnikov pogosto šele po več mesecih ali letih ugotovijo dejansko višino dolgov ali obseg igranja.
Zaradi tega številni strokovnjaki poudarjajo, da mora pomoč vključevati tudi družino in bližnje osebe.
Zakaj odvisniki pogosto skrivajo težavo?
Sram je eden najpogostejših razlogov.
Mnogi igralci verjamejo, da bodo izgube uspeli nadoknaditi sami. Ko dolgovi rastejo, postane priznanje težave vedno težje.
Pogosti so stavki:
- »Samo še en dobitek potrebujem.«
- »Naslednjič bom prenehal.«
- »Imam sistem.«
- »Vse bom dobil nazaj.«
Takšno razmišljanje pogosto še dodatno poglablja težavo.
Kdo je najbolj ogrožen?
Zasvojenost se lahko razvije pri skoraj vsakomur, vendar določeni dejavniki povečujejo tveganje.
Med njimi so:
- impulzivnost,
- depresija,
- anksiozne motnje,
- druge zasvojenosti,
- finančne stiske,
- dolgotrajen stres,
- osamljenost,
- zgodnja izpostavljenost igram na srečo.
Posebej ranljivi so mladi, saj njihovi mehanizmi samonadzora še niso popolnoma razviti. Raziskave opozarjajo na rast spletnega hazardiranja med mladostniki.
Kako pomagati odvisniku od iger na srečo?
To je eno najtežjih vprašanj, s katerim se srečujejo družinski člani.
Veliko ljudi poskuša pomagati z jezo, pritiskom ali očitanjem. V praksi takšen pristop pogosto povzroči še več skrivanja in umikanja.
Koristnejši pristopi vključujejo:
Miren pogovor
Izberite trenutek, ko oseba ni pod vplivom močnih čustev.
Osredotočite se na konkretne posledice in ne na obtoževanje.
Postavljanje meja
Pomembno je, da družinski člani ne financirajo igranja ali odplačujejo dolgov brez jasnega načrta zdravljenja.
Spodbujanje strokovne pomoči
Odvisnost redko izgine sama od sebe.
Vključevanje družine
Uspešnost zdravljenja je pogosto večja, kadar sodelujejo tudi bližnji.
Kam po pomoč v Sloveniji?
V Sloveniji obstaja več oblik pomoči za ljudi z zasvojenostjo z igrami na srečo.
Med možnosti spadajo:
- centri za duševno zdravje,
- psihološko svetovanje,
- psihoterapija,
- specializirani programi za nekemične zasvojenosti,
- podporne skupine,
- programi samopomoči.
Pomemben vir informacij predstavljajo tudi nacionalni programi za odgovorno igranje in preprečevanje škodljivih posledic igranja.
Kaj je samoprepoved igranja?
Samoprepoved je ukrep, pri katerem posameznik sam zaprosi za prepoved dostopa do določenih igralnic ali igralniških storitev.
Gre za eno izmed orodij, ki lahko pomagajo pri omejevanju impulzivnega igranja.
Pomembno pa je razumeti, da samoprepoved sama po sebi običajno ne odpravi vzroka odvisnosti. Pogosto jo je smiselno kombinirati s strokovno pomočjo in psihoterapijo.
Ali je mogoče popolnoma okrevati?
Da.
Veliko ljudi uspe ponovno vzpostaviti nadzor nad svojim življenjem, financami in odnosi.
Vendar okrevanje običajno ni enkraten dogodek, ampak proces.
Pogosto vključuje:
- prekinitev igranja,
- psihoterapijo,
- spremembo vsakodnevnih navad,
- urejanje financ,
- podporo družine,
- dolgoročno spremljanje.
Tudi po več letih abstinence se lahko pojavijo obdobja povečane skušnjave, zato strokovnjaki okrevanje pogosto primerjajo z dolgoročno življenjsko spremembo.
Kako zmanjšati tveganje za razvoj odvisnosti?
Čeprav popolne zaščite ni, lahko tveganje zmanjšamo z nekaj osnovnimi pravili:
- določite jasen proračun za igranje,
- nikoli ne igrajte z denarjem za osnovne življenjske stroške,
- ne poskušajte vračati izgub z dodatnim igranjem,
- ne igrajte pod vplivom alkohola ali močnih čustev,
- redno spremljajte porabljen čas in denar,
- ob prvih znakih težav poiščite pomoč.
Odgovorno igranje pomeni predvsem to, da igre ostanejo oblika zabave in ne način reševanja življenjskih težav.
Zaključek
Zasvojenost z igrami na srečo je resna, vendar obvladljiva motnja. Pogosto se razvija postopoma in dolgo ostane skrita tako pred okolico kot pred samim posameznikom. Posledice lahko prizadenejo finance, odnose, psihično zdravje in kakovost življenja, vendar pomoč obstaja.
Najpomembnejši korak je prepoznati težavo in ukrepati dovolj zgodaj. S strokovno podporo, pomočjo bližnjih in ustreznim zdravljenjem je okrevanje mogoče, številni nekdanji odvisniki pa dokazujejo, da je mogoče ponovno vzpostaviti stabilno in kakovostno življenje.
